Najverjetneje poznate kakšen primer družine, kjer je hčerka anksiozna in depresivna, sin pa skuliran in samozavesten.

Statistika kaže, da punce pogosteje zbolevajo za depresijo in anksioznostjo kot fantje, vendar zakaj je tako? In še pomembnejše, kaj lahko vi storite proti temu?

Lahko bi hitro zaključili in vse skupaj obesili na gene, pa vendar ni tako enostavno. Dejstvo je, da depresija in anksioznost še pred 50 leti nista bili niti približno tako pogosti kot sta danes. Pa poglej kaj se je v tem času spremenilo in seveda kako to vpliva na vaše hčerke ali sinove.

Že nekako vzgoja dopušča razlike. Punce morajo biti pridne, medtem ko se fantom večkrat spregleda skozi prste, tudi kadar so uporniški. In potem imate na eni strani flegmatične fante, ki bi lahko dosegli veliko več, a se s tem ne obremenjujejo in pridne punce z odličnimi rezultati ter anksioznostjo. Seveda to ne velja za vse primere (in tudi fante polovi depresija in anksioznost), so pa ti vse pogostejši in postajajo nekako pravilo.

Tipičen primer je danes, da se starši pritožujejo nad svojim 16 letnikom, ki se ne trudi za šolo in njegove ocene padajo, ves prosti čas pa preživi za računalnikom, kjer igra igrice in česa splet za slikami punc. A fant je srečen in sproščen.

Po drugi strani pa so zelo ponosni na svojo 14 letno hčerko, ki ima v šoli same petke, se ukvarja s športom in ima veliko prijateljev. Je prijazna in se veliko pogovarja z njimi. Kar jim ne pove pa je, da ne spi dobro in se sredi noči prebuja z občutki krivde ker je za večerjo pojedla kos pice. Pogosto težko diha. Pred kratkim se je pričela rezati po notranji strani stegen, kjer tega ne morejo opaziti… Navzven je zlato dekle, od znotraj pa razpada na koščke.

Zakaj vidimo pri puncah pogosteje znake depresije in anksioznosti?

Pričeli bi lahko pri tem kako zadovoljne so s svojim izgledom. Nekaj raziskav je pokazalo, da v najstniških letih, punce postanejo manj zadovoljne s svojim izgledom, medtem ko fantje postajajo vse bolj zadovoljni s svojim izgledom.

Drugi dejavnik je kako punce uporabljajo socialna omrežja. Punce pogosteje objavljajo svoje fotografije v kopalkah kot fantje. Fantje se raje fokusirajo na nekaj kar so naredili, kot pa kako izgledajo. Pa tudi ni jim mar, če kdo ne ceni njihovega dosežka, medtem punce vzamejo kritiko bolj osebno.

Predstavljajte si punco, ki sedi doma za računalnikom in pregleduje fotografije na Instagramu. Vidi Majo v novih kopalkah; super izgleda, vidi Petro kako se smeji in pleše na zabavi, ona pa sameva doma. Misli si: »Samo posedam doma in ne počnem ničesar. Moje življenje je bedno.«.

Fantje so pod manjšim pritiskom socialnih omrežij vsaj iz treh razlogov

Prvič, ne polagajo tolikšne pozornosti kako zgledajo na selfijih. Redko kateri fant bo vprašal »Ali v teh kopalkah zgledam debel?«.

Drugič, fantje radi prekomerno cenijo kako zelo zanimivo življenje imajo.

Tretjič, fantje potrošijo več časa z igranjem video igric kot pa photoshopanju svojih fotografij. In v video igricah je lahko vsakdo zmagovalec, če se le dovolj potrudi.

Kaj lahko starši naredite proti depresiji in anksioznosti?

Seveda ni lahko spremeniti katerega koli od teh dejavnikov. Zakoreninjeni so v naši družbi. Po drugi strani pa se bojijo, da jih bodo njihovi otroci označili za grozne in zategnjene starše, saj Mojci stari vse dovolijo…

Kaj torej lahko naredite?

Če vaša hčerka cele dneve poseda v svoji sobi in se vidite le za kosilo in večerjo ne morete biti družina. Kako ste lahko družina, če pa preživite skupaj morda kakšne pol ure dnevno? Vztrajajte, da karkoli že vaši otroci počnejo v svojih sobah, to počno v skupnih prostorih. Pa ne zato, da jih boste lahko preverjali, temveč zato, da boste skupaj. Če boste preživljali čas skupaj boste tudi spregovori kaj in odprli kakšno zanimivo temo. Spraznite otroško sobo. V njej naj bo le postelja in kakšna omara. Nobene televizije ali računalnika, pa tudi pisalna miza je lahko v dnevni sobi. To je tudi uradno priporočilo Pediatrične Akademije Združenih držav Amerike.

Borite se za čas kosila. Ne dopuščajte telefonov pri mizi. Raziskava med otroci je pokazala, da tisti, ki imajo več obrokov z družino, občutijo manj žalosti, samote in anksioznosti. In zapomnite si, da to ni čas kjer bi se pogovarjali o slabih ocenah ali napakah. Odprite vsakdanje teme, vesele dogodke, nekaj kar vas bo povezalo in sprostilo.

Ne dopuščajte slušalk v avtomobilu. Kadar je vaš otrok z vami v avtomobilu naj se ne osami in zatopi v svojo glasbo ali SMS-e. Izkoristite ta čas in se pogovarjajte, pojte, igrajte besedne igre…

Rečem lahko predvsem, ukvarjajte se s svojimi otroci. Pogovarjajte se z njimi, kako se počutijo, zakaj so veseli in zakaj so žalostni. In ni vam potrebno biti idealen starš v njihovih očeh. Rekel bi celo, da če jim želite najboljše, to nikdar ne boste.

Pa še nekaj, če se vaš otrok že zbuja ponoči z občutki krivde, ima tendenco samopoškodovanja ali pa se je depresija že zelo poglobila, zgornji nasveti ne bodo dovolj. Poiščite strokovno pomoč. In ne ustavite se pri receptih. Najpomembnejši del zdravljenja mora biti varnost in ljubezen v družini, ne pozabite pa na vse ostale dejavnike, ki lahko vplivajo na depresivna in anksiozna stanja.