Že kar sedaj vam lahko povem, da bo to kar en zalogaj. Poskusil vam bom predstavit markerje za sladkorno bolezen kar najbolj poenostavljeno in nazorno, da boste tudi sami vedeli, kaj vaše vrednosti pomenijo in kaj narediti naprej.

Glede na obseg bom članek razdelil v več delov in v prvem delu boste izvedeli več o pogostosti sladkorne bolezni ter morebitnih zapletih povišanega krvnega sladkorja, nato pa se bom lotil prvega in najpogostejšega markerja, to je glukoza v krvi na tešče.

Pogostost sladkorne bolezni

Hiperglikemija oziroma povišan krvni sladkor je moderna epidemija, saj jo ima skoraj 10 odstotkov prebivalstva modernega sveta, nadaljnjih 27 odstotkov ima sladkor povišan preko optimalne meje. Diabetes je sedmi vzrok vseh smrti in če se bo trenutni trend nadaljeval bo imelo težave s sladkorjem kar tretjina ljudi v roku dvajset let.

V naslednjih 20 letih bo imela 1/3 prebivalstva težave s krvnim sladkorjem!

Študije na lovsko-nabiralnih združbah namigujejo, da je povišan krvni sladkor popolnoma moderni pojav, saj se v starih združbah pojavlja zelo zelo redko.

Zapleti povišanega krvnega sladkorja

Povišan krvni sladkor je tihi ubijalec, saj šele dolgoročna izpostavljenost privede do resnejših težav kot so:

  • srčno-žilne bolezni,
  • poškodbe živčevja (nevropatija),
  • poškodbe ali odpoved ledvic,
  • poškodbe žilic v očeh in v hujših primerih celo slepota,
  • katarakta ali izgubljanje prosojnosti leče na očesu,
  • težave s stopali zaradi poškodbe živcev ali slabim dotokom krvi (infekcije, včasih celo amputacija),
  • težave s kostmi in sklepi,
  • težave s kožo vključujoč bakterijske in glivične okužbe ter slabo celjenje ran,
  • infekcije zob in dlesni.

Težave diagnosticiranja sladkorne bolezni

Zgodnje ugotavljanje težav s krvnim sladkorjem je ključnega pomena pri zdravljenju, saj so takrat pogosto zadostujejo le manjše spremembe v življenjskem slogu posameznika. Kadar pa rahlo povišan krvni sladkor preide v pravi diabetes, je zdravljenje veliko težje in obsežnejše, ob uničenju beta celic trebušne slinavke, ki proizvajajo inzulin, pa včasih tudi nemogoče.

Razpon markerjev testiranja krvnega sladkorja

Kadar date testirat sladkor v krvi (ali kakšne druge markerje), vam na izvidu piše kakšne so zanj normalne vrednosti. Te mejne vrednosti so pogosto zelo široke, še posebej pri glukozi v krvi, ki je najpogosteje testiran marker za ugotavljanje sladkorne bolezni oz. diabetesa.

Zavedati se morate, da ste, v koliko imate sladkor v zgornji četrtini normalnih vrednosti, že izpostavljeni dodatnemu tveganju za diabetes, srčne bolezni in druge zaplete. Pa poglejmo ta marker nekoliko podrobneje.

Glukoza na tešče

Pogosto je glukoza po 8 do 12 urnem postu tudi edini marker, ki vam ga bodo naredili pri zdravniku ampak kot boste videli, vam o sladkorni bolezni pove zelo malo. Glukoza v krvi na tešče vam pove le, kako se vaše krvni sladkor obnaša, kadar ste tešči. Ne pove vam ničesar kako se vaš krvni sladkor obnaša v odzivu na določeno hrano, ki jo jeste čez dan. Na jutranji krvni sladkor lahko vpliva veliko dejavnikov in pogosto niha iz dneva v dan ter seveda tudi znotraj dneva.

Glukoza v krvi je najmanj senzitiven marker za napovedovanje težav s krvnim sladkorjem!

Glukoza na tešče je najmanj senzitiven marker za napovedovanje diabetesa in srčno-žilnih bolezni. Lahko bi celo dodali še bolj splošno trditev, da je najmanj senzitiven marker za napovedovanje prihodnjih težav s krvnim sladkorjem nasploh. Žal je to malo poznano dejstvo v splošni populaciji in celo medicini. To in dejstvo, da je cenovno ugoden za testiranje, ga verjetno naredijo najpogosteje opravljen test za sladkorno bolezen. Če bi pobrskali malo po znanstveni literaturi bi ugotovili, da lahko sladkor po jedi, hemoglobin A1c in drugi markerji, veliko bolje napovedo vaše zdravstvene težave v prihodnosti.

Normalne vrednosti krvnega sladkorja na tešče so danes od 3,6 do 6,1 mmol/l, statistika pa kaže, da nesorazmerno veliko ljudi s krvnim sladkorjem 5,3, čez 10 let zboli za diabetesom.

Prva in druga faza inzulinskega odziva

Če želimo razumeti zakaj je tako, moramo najprej spoznati prvo in drugo fazo inzulinskega odziva. Ko jeste vaše beta celice sprostijo inzulin, da preprečijo previsok porast glukoze v krvi. Če ste v obroku zaužili dovolj ogljikovih hidratov in vaš krvni sladkor po 10 do 20 minutah še zmeraj ni pod 5,5, vaše beta celice sprostijo še dodaten inzulin (sekundarni odziv), ki v zdravem človeku ponovno uravnovesi krvni sladkor v zdravem območju. Ko vaša kontrola krvnega sladkorja slabi, lahko ta sekundarni odziv traja tudi 5 do 6 ur, da zniža sladkor in če boste v tem času zaužili dodatno hrano, se to morda sploh ne bo zgodilo. Šele ponoči, ko več ur ne boste jedli, bo vaš krvni sladkor padel na normalne vrednosti in zjutraj ga boste izmerili misleč, da ste popolnoma zdravi. Prav zaradi tega je lahko glukoza na tešče v normalnem območju tudi pri osebah, ki so že na pol poti v pravi klinični diabetes.

Če bi takšni osebi izmerili krvni sladkor po jedi in ugotovili, da je visok bi lahko opravili dodatna testiranja ter preprečili sladkorno bolezen. Ne zanašajte se na glukozo na tešče kot edini marker, saj je pogosto tisti, ki zadnji pade izven mejnih vrednosti.

Jutranji krvni sladkor je pogosto povišan šele, kadar beta celice ne uspejo več proizvesti dovolj inzulina, to pa je znak, da je se je pričela dogajati nepopravljiva škoda na teh celicah. Kadar beta celice ne uspejo več vzdrževati normalnega bazalnega nivoja inzulina je to znak za vaša jetra, da je čas za dvig krvnega sladkorja (kadar je inzulin nizek jetra proizvajajo glukozo). To je trenutek, ko vaša sladkorna bolezen naenkrat ponori, saj sedaj ne dobivate glukoze le iz hrane temveč jo proizvaja tudi vaše telo samo. Tako lahko vaš sladkor naenkrat poraste tudi za dodatne 3 mmol/l.

Krvni sladkor pa se lahko obrne tudi v drugo smer. Kar nekaj primerov je, predvsem moških, ki imajo glukozo na tešče nekoliko visoko, njihova glukoza po jedi in HbA1c pa sta normalna. Dejansko še danes ne vemo zakaj se to dogaja, predvideva pa se, da imajo takšne osebe napako pri bazalnem nivoju inzulina.

Vaša glukoza v krvi lahko pomeni marsikaj. Za interpretacijo potrebujete več informacij!

Torej vaša jutranja glukoza na tešče, lahko pomeni marsikaj in brez dodatnih markerjev jo boste le stežka pravilno interpretirali.

 

Toliko za prvi del članka o diagnosticiranju sladkorne bolezni. V nadaljevanju bomo govorili o markerjih kot so obremenitveni test z glukozo, glukoza po jedi, HbA1c, fruktozamin, trigliceridi, podal pa bom tudi svoje mnenje o primernih vrednostih posameznih markerjev. Se beremo kmalu.