HPA-D

Motnja osi hipotalamus-hipofiza-nadledvičnica

Hypothalamic-pituitary-adrenal axis dysregulation oziroma HPA-D bi slovensko prevedli moteno delovanje osi hipotalamus-hipofiza-nadledvičnica. Ta znanstveni pojem je znanstveno ime za »adrenal fatigue« oziroma »izčrpanje nadledvične žleze«, »nezadostnost nadledvičnice«, »utrujenost nadledvičnih žlez«. Nanaša se na skupek znakov in simptomov vključujoč:

  • utrujenost,
  • motnje spanja,
  • slabo kondicijo in regeneracijo po vadbi,
  • nizek libido,
  • težave s koncentracijo,
  • oslabljen imunski sistem in
  • zmanjšano odpornost na stres.

HPA-D povzroča veliko različnih vidikov modernega življenjskega sloga kot so slaba prehrana, pomanjkanje spanca, kronični stres, pomanjkanje (ali pretiravanje) z vadbo ter vnetja. Motnja HPA vpliva na skoraj vsako celico in tkivo v telesu. Zaradi tega jo je treba upoštevati pri zdravljenju praktično vseh kroničnih boleznih, da bi se stanje resnično izboljšalo.

Obstajajo štirje osnovni dejavniki HPA disregulacije.

 

Štirje sprožilci motnje HPA

  1. Dojeti stres. Je stres, ki ga tako tudi zaznavamo. Pogosti primeri so težave v službi ali s partnerjem, težko finančno stanje, javni govori. Temu bi lahko rekli tudi psihološki stres.
  2. Motnje cirkadianega ritma. HPA os in cirkadiani ritem sta prepletena in imata možnost vplivanja eden na drugega.
  3. Glikemične motnje. Obstaja dvosmerna povezava med HPA osjo in metabolnimi funkcijami, kar pomeni, da motnje enega, negativno vplivajo na drugega. Stresni hormon kortizol je glukokortikoid, kar pomeni, da ima vpliv na krvni sladkor in motnje krvnega sladkorja imajo vpliv na kortizol.
  4. Vnetja. Kortizol je hormon z močnim protivnetnim delovanjem, zato akutna in kronična vnetja sprožijo HPA os in povišujejo kortizol.

Seveda pa obstaja še veliko več specifičnih sprožilcev HPA osi.

 

Zakaj ne »izčrpanje nadledvične žleze«?

Izraz »adrenal fatigue« je v široki uporabi med pacienti in zdravniki za opisovanje stanja, ki ga strokovno imenujemo motnje HPA osi. Čeprav je »izčrpanje nadledvične žleze« morda nekoliko bližje vsakdanji uporabi, pa ga v znanstveni literaturi praktično ne boste našli saj zelo slabo opisuje samo motnjo, ki se pojavlja pri tem sindromu.

V primerih, ki jim pravimo »adrenal faitgue«, kadar merimo celokupni kortizol, je ta običajno visok in ne nizek. Celo kadar je nizek, je le redko posledica »utrujenosti« nadledvične žleze in zaradi tega nezmožnosti proizvodnje samega kortizola. Danes vemo, da obstaja veliko možganskih in, za posamezna tkiva specifičnih mehanizmov za regulacijo proizvodnje kortizola, ki nimajo nobene povezave z nadledvičnima žlezama.

Če poenostavim, HPA-D je bolje razumljena kot težava možganov in centralnega živčevja kot pa samih nadledvičnic.

To spoznanje nas vodi v globlje dojemanje kompleksnosti motenj HPA osi in prisotnost drugih mehanizmov, ki jih »izčrpanje nadledvične žleze« ne upošteva. Mednje sodita tudi motnje v presnovi sladkorja ter vnetja.