Želodčna kislina je eden pomembnejših dejavnikov zdrave prebave in njeno zmanjšanje pomeni vrsto tvegan za naše zdravje. Žal pa je zmanjšanje želodčne kisline v sodobnem svetu pogost pojav. Nekatere statistike kažejo premalo želodčne kisline celo v 80 odstotkih prebivalstva. Najpogostejši vzroki zmanjšanja želodčne kisline so:

  • stres,
  • slabo delovanje ščitnice,
  • okužba z bakterijo Helicobakter Pilory (HP),
  • pomanjkanje vitaminov in mineralov (predvsem klora, natrija, kalija, cinka in joda),
  • perniciozna anemija,
  • gastritis ali rak želodca,
  • obvod želodca,
  • pelagra oziroma pomanjkanje niacina (vitamin B3),
  • poškodbe želodca,
  • jemanje zdravil za zmanjševanje kislosti (antacidi in zaviralci protonske pumpe, lahko pa tudi večje količine sode bikarbone),
  • starost.

Želodčna kislina in stres

Že dolgo je znana povezava med stresom in zgago ali rano na želodcu, oba simptoma pa sta povezana s slabo želodčno sluznico in pomanjkanjem želodčne kisline. Če pogledamo osnovni namen stresnega odziva, lahko izločimo mehanizem, ki slabo vpliva na želodčno kislino.
Stres  kot akutni odziv na nevarnost, nam pomaga preživeti nevarne situacije. Včasih nam je odlično služil, ko nas je napadel kakšen lev in se je bilo potrebno boriti ali pa čim prej pobegniti. V takšnih trenutkih je bilo pomembno, da smo lahko hitro in učinkovito sprejemali prave odločitve, naši možgani so bili zato naša primarna prednost in morali smo poskrbeti, da so delovali optimalno. To pomeni optimalno prekrvavitev in zadostno količino sladkorja. Pod stresom se zato dvigne vaš krvni sladkor in krvni pritisk, nepotrebni organi pa so prekrvavljeni manj. In eden teh nepotrebnih organov je tudi želodec, vseeno je namreč, če boste vaš obrok prebavili ali ne, če vas bo zdaj zdaj raztrgal medved.
Slabša prekrvavljenost želodca pa pomeni tudi počasno atrofijo (tanjšanje) želodčne sluznice in manj izločanja želodčne kisline. Oba mehanizma vodita v težave s prebavo, tudi v zgago in refluks želodčne kisline.
In težava nastane, ker smo dan danes pod stresom neprenehoma. Kronični stres pomeni, kot pričakovano, kronično pomanjkanje želodčne kisline.

Želodčna kislina in ščitnica

Hipotiroza oziroma Hashimotov tiriodizem pomeni zmanjšano delovanje vaše ščitnice, ki je glavni regulator telesnega metabolizma. Tako kot lahko pri težavah s ščitnico dobite suho kožo in tanjšanje las, se zniža tudi vaš nivo želodčne kisline. Vzrok je najverjetneje v manjši količini parietalnih celic ali pa v njihovi zmanjšani učinkovitosti pri proizvodnji želodčne kisline. Po nekaterih raziskavah pa lahko slabo delujoča ščitnica povzroči tudi napake v delovanju gastroezofagelne zaklopke. Oboje vodi v zgago in refluks.

Želodčna kislina in Helicobacter Pilory

Helicobacter Pilory (HP) je bakterija, ki je pogost prebivalec našega črevesja in pogosto se zgodi, da se pojavi tudi v želodcu. Ocenjuje se, da je več kot 90 odstotkov ran na dvanajsterniku in preko 80 odstotkov ran na želodcu posledica okužbe s to bakterijo.
Helicobacter P. se, ko doseže želodec, zarije globoko v želodčno sluznico, da se ubrani pred nizkimi pH vrednostmi želodčnih sokov. Da lahko preživi tudi učinkovito zmanjša izločanje želodčne kisline. HP izloča večje količine encima ureaza, ki cepi sečnino na ogljikov dioksid in amonijak. Amonijak, ki je bazičen, nato nevtralizira želodčno kislino. Ker se zarije tako globoko v sluznico, celo do epiteljiskih celic želodca, lahko povzroči odziv imunskega sistema, kar povzroči vnetja, ki jih lahko opazimo kot gastritis. Gastritis nadalje povzroča slabšo želodčno sluznico in manj želodčne kisline, sčasoma pa zgago in pogosto celo rane na želodcu in dvanajsterniku.

Želodčna kislina in pomanjkanje mineralov

Želodčna kislina je sestavljena iz klorovodikove kisline, natrijevega klorida in kalijevega klorida. Hkrati z želodčno kislino se izločajo še cinkovi ioni (2+), ter jod, katerega funkcija pa še ni popolnoma znana. Pomanjkanje teh mineralov bo imelo posledico manjšo proizvodnjo želodčne kisline, saj zanjo ne bo surovin.

Perniciozna anemija in želodčna kislina

Perniciozna anemija je zmanjšana količina hemoglobina v krvi zaradi pomanjkanja vitamina B12. Paretialne celice v želodcu izločajo tako imenovan intrinzični faktor, ki se veže na vitamin B12 in preprečuje njegovo uničenje na poti do konca tankega črevesja imenovanega jenjuum, kjer se B12 nato absorbira. Pri pernizciozni anemiji, ki je avtoimuna bolezen, gre za uničenje paretialnih celic s strani telesu lastnega imunskega sistema. S tem pride do učinkovitega zmanjšanja teh celic in tako tudi zmanjšanega izločanja intrinzičnega faktorja. Glavna naloga paretialnih celic pa ni izločanje intrinzičnega faktorja temveč proizvodnja želodčne kisline. To pomeni, da bo pri tej bolezni premalo tudi želodčne kisline in vse težave povezane z njenim pomanjkanjem.

Gastritis, rak in poškodbe želodca ter želodčna kislina

Gastritis ali vnetje želodca, rak in fizične poškodbe želodca, tako kot perniciozna anemija, uničujejo pertialne celice ter s tem zmanjšujejo izločanje želodčne kisline.

Obvod želodca in želodčna kislina

Pri obvodu želodca je že samo po sebi umevno, da bo izločene manj želodčne kisline in raziskave so to le potrdile. Pacienti z obvodom želodca imajo pogoste težave z zgago in refluksom, slabo prebavljeno hrano in pomanjkanjem vitaminov ter mineralov, predvsem B12, železa in cinka.

Pelagra in pomanjkanje želodčne kisline

Pelagra je bolezen pomanjkanja vitamina B3 (niacina). Klasični simptomi so diareja, dermatitis in demenca (3D). Niacin je pomemben za pravilno izločanje histamina, ki vpliva na signalizacijo izločanja želodčne kisline. Tako lahko pomanjkanje niacina vpliva na zmanjšano izločanje želodčne kisline. Pa ni nujno, da imate tako močno pomanjkanje niacina, da imate simptome pelagre. Zmanjšanje želodčne kisline se prične že veliko prej.

Antacidi in želodčna kislina

Že samo ime pove, da zdravila proti želodčni kislini, zmanjšujejo njeno izločanje. Obstajajo tri glavne kategorije zdravil proti želodčni kislini. Najpogosteje predpisani so inhibitorji protonske pumpe, ki želodčno kislino zavrejo pri samo proizvodnji. H2 receptor antagonisti preprečujejo vezavo histamina na receptorje in s tem slabijo signal za izločanje želodčne kisline. Antacidi pa so le alkalne snovi, ki nevtralizirajo kisline. Vsak od teh bo zvišal pH vrednost želodca in s seboj prinesel vse simptome pomanjkanja želodčne kisline. Prav zato, so stranski učinki takšnih zdravil običajno zapisani na več straneh.

Starost in izločanje želodčne kisline

Želodčna kislina upada s starostjo in po statističnih raziskavah je verjetnost pomanjkanja želodčne kisline pri 60 letnikih približno 80 odstotna.