Veliko je polemike o tem ali glutenska občutljivost sploh obstaja ali pa so brezglutenske diete le modna muha.

Veliko ljudi se trudi dokazati, da lahko prav vsi jemo gluten po mili volji brez negativnih posledic, še posebej vladne in prehrambene organizacije, ki morajo prodati vsa polja pšenice, mediji, ki iščejo spet nekaj kontroverznega in seveda posamezniki, ki se ne želijo odreči jutranjim žemljicam in rogljičkom.

Ampak kaj trenutno pravi znanost na tem področju? Torej o celiakiji ni dvoma. Z biopsijo se jo da brez dvoma potrditi in zdravstvene posledice so nedvoumne. Toda zakaj je toliko težav pri občutljivosti na gluten. Predvsem zato, ker zdravstvene posledice niso akutne ampak se kažejo šele čez čas in na različnih delih telesa, simptomi pa so zelo široki in nespecifični ter jih je težko povezati z glutenom. Kot drugo pa, ker še zmeraj ne obstaja točen dogovor o testiranju intolerance na gluten.

V zadnjih letih se pojavlja vse več študij, ki potrjujejo obstoj glutenske intolerance. Meta analiza vseh študij iz leta 2013 je ugotovila:
».. vse večje število študij neodvisnih skupin potrjuje, da bi bilo potrebno GS (senzitivnost na gluten) vključiti v bolezni povezane z glutenom.«

Ogromno študij je tako ali drugače gluten povezalo s sledečimi obolenji:

  • Sindrom razdražljivega črevesja
  • Fibromialgija
  • Dermatitis in druge kožne bolezni
  • Multipla skleroza
  • Periferna nevropatija, miopatija in druga nevrološka obolenja
  • Shizofrenija
  • Depresija
  • ADHA
  • Ataksija
  • Diabetes tipa 1
  • Avtizem
  • Menierova bolezen
  • Endometrioza
  • Rezistentnost na inzulin in vnetja

Če vas znanstvene raziskave ne prepričajo, da se je glutenu pogosto smiselno izogniti, pa vam lahko čisto iz prakse povem, da pogosto dela čudeže.

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24077239