Hitri testi, ki jih lahko opravite pri nas so neinvazivni in dajo takojšnje informacije o stanju vašega telesa. Na podlagi teh testov lahko potrdimo ali ovržemo sume na nekatere resnejše zdravstvene težave ter vam primerno prilagodimo prehrano in vadbo, po potrebi pa svetujemo obisk zdravnika.

Najuporabnejši hitri testi, ki jih lahko opravite pri nas so:

Test želodčne kisline

Dejstvo je, da je prehrana povezana z zdravjem in lepo postavo, vendar pa ob prehrani ne moremo mimo prebave. Četudi jemo kvalitetno in zdravo hrano, to še ne pomeni, da jo bomo tudi uspešno in kvalitetno prebavili in absorbirali. Rek »si to kar ješ« namreč ne drži popolnoma. Bolje bi bilo, da bi rekli »si to kar ješ, prebaviš in absorbiraš«.

Zdrava prebava se seveda prične že v ustih pri žvečenju, prve težave na katere pa ne moremo vplivat pa nastanejo takoj za tem v želodcu in so povezane z želodčno kislino. Preverjanje stanja želodčne kisline, je zato prvi korak pri ugotavljanju zdravja prebave.

Glede na to kje in kako živite, so vaše možnosti, da imate premalo želodčne kisline med 40 in 98 odstotki. Funkcionalna medicina je spoznala pomembnost želodčne kisline, medtem ko zdravniki alopatske (klasične) medicine še zmeraj prekomerno predpisujejo le zaviralce protonske črpalke in razne antacide za zdravljenje refluksa in podobnih želodčnih težav.

Zakaj opraviti test želodčne kisline?

Informacija o stanju vaše želodčne kisline, vam bo dala smernice o pravilnem načinu prehranjevanja, ter vam pomagala odkriti vzrok različnih prebavnih in tudi drugih zdravstvenih težavah. Nizek nivo želodčne kisline je bil povezan s stanji kot so:

      • gastroezofagealni refluks (GERD),
      • neprebavljena hrana v blatu,
      • sindromom razdražljivega črevesja (IBS),
      • diareja,
      • napetost ali napihnjenost v predelu trebuha,
      • vetrovi,
      • slabost,
      • slaba absorpcija raznih hranil (vitaminov in mineralov).

Slaba absorpcija ključnih hranil, pomembnih za metabolizem pa pomeni tudi ozka grla pri določenih metabolnih procesih iz česa lahko izhaja tudi debelost in druge zdravstvene težave.

Test je enostaven in ga lahko opravite sami doma. Več o testu si lahko prebere v Test HCL kisline.

Test lahko naročite v naši spletni trgovini, za posvet o svojih rezultatih pa se lahko naročite na kratek posvet pri nas. Za več informacij nas prosimo kontaktirajte.

Opozorilo!
Test ni primeren za:

      • ljudi, ki trenutno bolehajo za gastričnimi ulcerji (ranami na želodcu),
      • otroke pred puberteto.

Test cinka

Testiranje cinka opravljamo s posebno raztopino cink sulfata. Test je hiter in neinvaziven, hkrati pa razmeroma dobro ocenjuje status cinka v telesu.

Cink se uvršča med najpomembnejša hranila v našem telesu. Je gradnik preko 100 encimov v našem telesu (nekateri viri navajajo celo sodelovanje pri 300 metabolnih procesih). V telesu je, takoj za železom, druga najpogostejša prehodna kovina in se kot edina kovina pojavlja v vseh vrstah encimov. Zelo enostavno lahko rečemo, da je cink za človeško telo zelo pomemben.

Nizek nivo cinka je ena najpogostejših in najresnejših prehranskih pomanjkljivosti. Pomanjkanje cinka povzroča vrsto težav pri doseganju optimalnega zdravja in lepe postave. Če vaši nivoji cinka niso optimalni, tudi vaš hormon testosteron ne bo optimalen, kar je pomembno tudi za ženske za moške pa še posebej. Cink je prav tako povezan z želodčnimi težavami, slabim imunskim sistemom in utrujenostjo ali slabo regeneracijo po fizični aktivnosti. Raziskave, opravljene na večjem številu prebivalstva in poročila zdravstvenih delavcev ocenjujejo, da optimalnih nivojev cinka v telesu ne dosega kar 90% odraslega prebivalstva.

Ocenjevanje nivoja cinka v telesu

Do danes ne obstaja samostojen test, ki bi lahko z gotovostjo ugotovil stanje cinka v telesu. Najpogosteje se za ocenjevanje uporablja merjenje cinka v serumu ali plazmi, saj je tak test enostaven, hiter in cenovno ugoden. Vendar pa je takšen test razmeroma nenatančen, saj je skoraj 98% cinka shranjenega intercelularno oziroma znotraj celic. Raziskave so pokazale, da prihaja do večjih sprememb cinka v plazma ali serum šele pri resnejšem pomanjkanju cinka, vrednosti pa niso zmeraj povezane s celokupnim stanjem cinka v telesu. Za boljšo oceno se zato uporablja merjenje cinka v rdečih ali belih krvničkah, čeprav je mogoče, da tudi takšen test ne prikaže pravilnega stanja cinka v telesu. Za ocenjevanje stanja cinka se lahko uporabi še nekaj funkcionalnih testov, ki so natančnejši vendar tudi nekoliko dražji, izvajajo pa jih le specializirani laboratoriji v tujini.

Testiranje cinka s pomočjo okusa

Da cink vpliva na okušanje so dokazali že pred skoraj 100 leti. Več raziskav iz osemdesetih let prejšnjega stoletja je ugotovilo, da okušanje (ali ne okušanje) posebne raztopine cinka (cink sulfat 7-hidrat), zelo dobro sovpada s testi cinka v serumu. Takšen test je hiter, saj ga opravite v par sekundah, ter neinvaziven, kar pomeni, da vam ni potrebno dati nobene krvi ali vzorca tkiva. Potrebno je le popiti malo tekočine in oceniti njen okus.

Testiranje cinka s pomočjo okusa ni namenjeno zamenjavi laboratorijskih in medicinskih ocen statusa cinka in ne more biti podlaga za diagnosticiranje zdravstvenih težav.

Test ketonov v urinu

Kaj so ketoni?

Gledano kemijsko, so ketoni in aldehidi enostavne spojine, ki vsebujejo karbonilno skupino (dvojno vez med ogljikom in kisikom). V medicini spadajo med ketonska telesa tri vodo topne molekule: aceton, acetoacetat in beta-hidroksibutirat. Telo jih proizvaja v jetrih iz maščobnih kislin v času nizkega vnosa hrane (post) ali omejitvi vnosa ogljikovih hidratov, da bi jih porabilo za energijo namesto glukoze. Dve od treh sta neposredna energija za srce in možgane, medtem ko je aceton stranski produkt razgradnje acetoacetne kisline. Ketoni vstopajo v celice, ki jih pretvorijo v acetil koencim, ki lahko vstopi v Krebsov cikel in proizvede energijo.

Ketoni niso primarni vir energije ampak se za energijo uporabljajo le v času pomanjkanja energije ali ogljikovih hidratov. Srce za energijo raje uporablja maščobne kisline, vendar lahko v času stradanja brez težav uporablja ketone.

Možgani za svoje delovanje potrebujejo energijo iz glukoze, ketoni pa so v času normalne hranjenosti pomembni za sintezo dolgoverižnih maščobnih kislin v možganih, saj te ne morejo preiti vanje iz krvi. V obdobjih pomanjkanja glukoze, pričnejo možgani za energijo uporabljati ketone. Po treh dneh na nizko-hidratni dieti že pridobivajo približno 25% energije iz ketonov, po štirih dneh pa že 70%. Raziskave kažejo tudi, da lahko ketoni, proizvedeni iz omega 3 maščobnih kislin zmanjšajo kognitivno deterioracijo v starosti.

Ketoza in keto acidoza

V zdravih ljudeh v jetrih neprestano nastajajo ketoni. Koncentracija ketonov v krvi je približno 1 mg/dl in v urinu se skorajda ne izločajo. Kadar pa se v jetrih ketoni tvorijo pospešeno in jih telo ne more sproti porabljat, se njihova količina v krvi dvigne, kar se imenuje ketonemija. Sledi ji ketnuria, torej izločanje ketonov v urinu, kjer jih s testom lahko tudi zaznamo. Skupek ketonemije in ketonurije imenujemo ketoza. Pri osebah v ketozi je pogosto zaznati sladkast zadah po acetonu.

Kadar si diabetik pozabi ali ne more dati inzulina, lahko preide v patološko stanje ketoacidoze. Jetra zaradi pomanjkanja energije v celicah (ker ni inzulina, ki bi v celice dostavil hranila) pričnejo s povišano proizvodnjo ketonov. Posledično zelo visoke vrednosti ketonov v krvi znižajo njen pH, kar pospeši delovanje ledvic, da bi se telo očistilo odvečne glukoze in ketonov. Osmotska diureza glukoze bo pospešila nadaljnje odvajanje vode in elektrolitov kar lahko privede do smrtne dehidracije, tahikardije in hipotenzije (nizkega pritiska).

Samo s prehrano takšnega stanja ne morete doseči. Prehranska ketoza povzroča koncentracije ketonov približno 0,5-5 mM, medtem ko se patološka stanja pričnejo šele pri 15 mM.

Zakaj uporabljamo test?

Pri nas test ketonov v urinu uporabljamo za preverjanje doseganja ketoze pri ketonskih dietah ter za preventivno ugotavljanje težav pri presnovi ogljikovih hidratov in drugih metabolnih težav, predvsem pri diabetikih in nosečnicah. Test je hiter in neboleč, saj je potrebno le testni listič namočit v urin. Rezultati so takojšnji in zanesljivi.

Test sulfatov v urinu

Test sulfatov se uporablja za detekcijo vnosa živalskih beljakovin v telo. Pogosto se uporablja tudi za ugotavljanje vpliva vnosa beljakovin na tvorjenje kamnov v telesu. V funkcionalni medicini se test uporablja za ugotavljanje delovanja sulfacijskih poti v telesu.
Sulfat, s kemično formulo SO42-, je eden glavnih anionov v urinu in lahko vpliva na supersaturacijo različnih kristalčkov ali kamenčkov kot so kalcijev oksalat, hidroksiapatit in brusit. Na primer visoka koncentracija sulfatov v urinu lahko spremeni količino kalcija za reakcijo v oksalate in tako poviša delež kalcijevega oksalata v formaciji kamnov ali kristalov. Sulfat v urinu ima tudi močan vpliv na kapaciteto buferjev ali vodikove ione in tako vpliva na supersaturacijo sečne kisline.

Sulfat v hrani je pomemben za človeški metabolizem zaradi svojega učinka ohranjanja esencialnih aminokislin metionina in cisteina. Koncentracija sulfata igra tudi pomembno vlogo v sulfaciji, ki je ena pomembnejših metabolnih poti razstrupljana, saj se veže na različne ksenobiotike, nekatera ostala zdravila in težke kovine. Sulfatni ioni razstrupljajo tudi hormone nadledvične žleze, silikate, prehranske aditive in druge okoljske strupe. V debelem črevesju se sulfat reducira v vodikov sulfid, ki je lahko toksičen za črevesni epitelij.

Sulfacija v biokemiji pomeni encimsko pospešeno dodajanje sulfata k drugi molekuli. Pogosto jo omenjamo kot fazo II encimskih reakcij. Ta proces biotransformacije uporablja kosubstrat 3′-fosfoadenosin-5’fosfosulfat za pripenjanje sulfata na ksenobiotike. Ta proces večinoma razstruplja xenobiotike, v nekaterih primerih pa je potreben tudi za njihovo aktivacijo.

Telo lahko sulfat pridobiva iz žvepla v hrani. Kadar so sulfacijske poti zaprte, telo ne more pretvoriti prehranskega žvepla v sulfat, kar lahko povzroči občutljivost na hrano z visoko vsebnostjo žvepla.

Artritis i pokajoči sklepi

Ljudje s premalo sulfatov lahko reagirajo na hrano, ki vsebuje silikate, barvila in druge aditive. Lahko imajo artritis in pokajoče sklepe. Osebe občutljive na hrano z veliko žvepla, posebej jajca, imajo najverjetneje pomanjkanje sulfata zaradi neučinkovite pretvorbe iz sulfita in osebe, ki hrepenijo po hrani z žveplom, imajo najverjetneje povečane potrebe po sulfatu. Pri težavah v sulfaciji (mutacija CBS genov) lahko povzroči srbeče, neprijetne kopeli v EPSOM soleh ter težave s prehranskimi dodatki NAC, MSM in ALA ter glutationom. Pogosto imajo tudi averzijo do hrane z žveplom kot sta brokoli in zelje.

Proces sulfacije potrebuje molibden in vitamin B6. Pogosto se dogaja, da pomanjkanje molibdena povzroča počasno sulfacijo, možen vzrok pa so lahko tudi previsoke vrednosti molibdena in B6.

pH vrednost urina in sline

Tehnično gledano pomeni pH, Power of Hydrogen (moč vodika). Če pogledamo osnovne atome, ki sestavljajo naše telo, pridemo do karbona, kisika in vodika. pH meri vpliv vodika in ravnotežje med kislostjo in bazičnostjo živega sistema.

Poznamo pH vrednosti med 0 in 14, kjer je 7 nevtralna. Nižje vrednosti so kisle, višje bazične. Naše telo je nekoliko alkalno po strukturi vendar kislo po funkciji. Vse celice so nekoliko alkalne in optimum za zdrave celice je med pH 7,2 in 7,6, vendar pa delovanje teh celic povzroča kislost.

V telesu lahko merimo pH vrednost krvi, urina in sline. Medtem, ko za merjenje pH vrednosti kriv potrebujete krvni vzorec, ki je invazivna metoda, pa je merjenje pH urina in sline neinvazivno, hitro in neboleče. pH vrednost pove ali sta vaš urin oziroma slina kisla ali bazična. Na pH vrednost urina in sline vpliva hrana.

Normalne vrednosti

Normalne vrednosti pH urina so med 4,6 in 8, z idealno vrednostjo pH 7. Po funkcionalni medicini je zdrav jutranji pH urina med 6,5 in 7,5. Jutranji pH sline pod 7 nakazuje na morebitne nepravilnosti v metabolizmu telesa.

Visoke vrednosti so lahko posledica:

      • slabega delovanja ledvic, ki nepravilno odstranjujejo kisline (ledvična acidoza),
      • odpovedi ledvic,
      • črpanja želodca,
      • vnetja sečil,
      • bruhanja.

Nizke vrednosti so lahko posledica:

      • diabetične ketoacidoze,
      • diareje,
      • preveč kisline v telesu (metabolna acidoza),
      • stradanja.

Kisel urin lahko pripomore k nastajanju kamnov sečne kisline v ledvicah, mehurju in uretri.

Dieta z veliko citrusi in zelenjavo lahko dvigne pH vrednost urina, medtem ko veliko mesa lahko zniža pH urina. Nekatera zdravila in prehranski dodatki lahko vplivajo na pH. Acetazolamid, kalijev citrat in natrijev bikarbonat zvišujejo, amonijev klorid, klorotiazidni diuretiki in metenamid mandelat pa znižujejo pH urina. Pri testiranju je potrebno torej upoštevati vpliv jemanja zdravil in prehrane na rezultate pH.

Jutranji pH urina in sline lahko nakazujeta tudi na morebitna pomanjkanja zalog mineralov v telesu ter podata informacijo o kislo-alkalnem stanju telesa. Za optimalno zdravje je potrebno telesu zagotoviti dovolj hranil, ki jih potrebuje za normalno delovanje ter uravnovesiti pH vrednost telesa.

Hitri test 10 markerjev v urinu

Testiranje markerjev v urinu je lahko enostavno in hitro. Testi pogosto sicer pokažejo le pozitivno ali negativno vrednost, nekateri pa prikažejo tudi približne vrednosti posameznih markerjev. Takšni testi so lahko učinkoviti za ugotavljanje stanj kot so ketoza, kri v urinu, glukoza v urinu in so lahko pokazatelj metabolnih ali zdravstvenih težav. Na podlagi teh testov vam lahko prilagodimo prehrano, vadbo ali pa vam predlagamo obisk zdravnika, ki bo po potrebi opravil natančnejše teste.

10 markerjev, ki jih testiramo v urinu je:

      • glukoza
      • ketoni
      • beljakovine
      • kri
      • levkociti
      • nitriti
      • specifična teža
      • pH
      • bilirubin
      • urobilinogen

 

Principi testiranja in pomen testov

Glukoza

Detekcija glukoze v urinu bazira na reakciji glukozooksidaza-peroksidaza-kromogen. Na podlagi te reakcije se listič obarva iz zelenega v modro. Rumeni ali zeleni listič pomeni odsotnost glukoze v urinu. Razen glukoze ne poznamo nobene druge snovi, ki bi povzročila enako reakcijo.

Test je posebej primeren za zgodnje ugotavljanje diabetesa mellitusa oziroma sladkorne bolezni tipa 2 ter za njegovo spremljanje. Test lahko tudi odkrije slabo delovanje ledvic, na primer med nosečnostjo ali pri prevelikem zaužitju ogljikovih hidratov. Vsak pozitivni test mora biti obravnavan naprej pri zdravniku.

Ketoni

Test ketonov v urinu je zasnovan na principu Legalovega testa. Acetoacetna kislina in aceton tvorita vijolično spojino z natrijevim nitroprusidom v alkalnem okolju.

Ketoni v urniu so znak napak pri presnovi ogljikovih hidratov, lahko pa so tudi znak zelo nizko hidratne diete. Pogosto je ketonuria znak diabetične ketoze, ki je življenjsko nevarno stanje metabolizma telesa. Pojavlja se tudi v primerih prekomernega odmerka inzulina, stradanja in nevarnih metabolnih stanj med nosečnostjo (Hypermesis gravidarum).

Beljakovine

Test temelji na principu indikatorjev »napake beljakovin«. Testno polje je nasičeno na konstantni pH in spremeni barvo iz rumenega v zeleno ob prisotnosti albumina. Test je na druge beljakovine manj občutljiv.

Napačne pozitivne rezultate lahko pokaže pri zelo alkalnem vzorcu urina, zdravilih, ki vsebujejo quinine in ob prisotnosti dezinfekcijskih sredstev.

Fiziološka meja za proteinurio je med 10 in 30 mg/dl. Benigna proteinuria je možna po fizičnem naporu, vročini in med nosečnostjo. V teh primerih je jutranji urin običajno znotraj normalnih vrednoti.

Izvenledvična proteinuria se pojavi pri akutnih boleznih kot je popuščanje srca, kolitis, ciroza jeter in rak.

Ledvično proteinurio pa povzroča prekomerna propustno glomerularnega filtra ledvic in lahko nakazuje na pielonefritis, glomerulonefritis, tuberkulozo ledvic, sodelovanje ledvic pri zastrupitvah in infekcijah, ledvične ciste in drugo.

Vsak pozitiven test mora biti obravnavan naprej pri zdravniku.

Kri

Detekcija temelji na pseudoperokidativni aktivnosti hemoglobina in mioglobina, ki katalizirata oksidacijo indikatorja s pomočjo organskega hidroperoksida, kar proizvede zeleno barvo.

Napačne rezultate lahko povzroči prisotnost čistil z vsebnostjo peroksida, test pa je posebej zaščiten proti napačnim indikacijam zaradi askorbinske kisline.

Hematurio (hemoliza delujočih eritrocitov) hemoglobinurio ali mioglobinurio pogosto povzročajo resnejše infekcije ledvic in sečil, ledvični kamni, kamni v mehurju, resnejše zastrupitve, srčni napadi, hemoliza po transfuziji, resnejše hemolitične anemije in drugo. Vsak pozitivni test mora biti obravnavan naprej pri zdravniku.

Levkociti

Test temelji na aktivnosti esteraze granulocitov. Ta encim cepi ester kabroksilne kisline. Alkoholna spojina, ki nastane med tem procesom reagira z diazoniovo soljo in proizvede vijolično barvo.

Test je lahko nenatančen pri visokih vrednotih beljakovin in glukoze v krvi ter v prisotnosti cefaleksina ali gentamicina. Tudi formaldehid lahko povzroči napačno pozitivne rezultate.

Povišano izločanje levkocitov v urinu (levkocituria) je pomemben simptom nalezljivih bolezni ledvic ali sečil (vključno s prostato). Posebej pomembna je za diagnozo kroničnega pielonefritisa, saj je pogosto edini simptom med akutnimi napadi. Drugi vzroki lekociturie so analgetična nefropatija, glomerulopatija in zastrupitve, cistitis, uretritis, ledvična tuberkolza, okužbe z glivicami, gonoreja in drugo.

Nitriti

Test deluje po principu Greissovega reagenta in indicira mikroorganizme, ki reducirajo nitrate v nitrite le posredno. Testno polje vsebuje amin in komponento za spajanje. Diazonijacija in posledično spajanje proizvede rdečo barvo. Samo nitrit lahko proizvede diazinijevo sol za spajanje. Napačno pozitivni rezultati so tako praktično nemogoči.

Vsaka pink barva nakazuje na bakterijsko vnetje sečil, vendar pa ne pove nič o resnosti vnetja. Negativni rezultat še ne pomeni, da okužba ni prisotna saj so lahko prisotne tudi bakterije, ki ne proizvajajo nitritov.

Bakterije, ki proizvajajo nitrite v urniu so E. coli, Aerobakterije, Citrobakterije, Klebsiela, Proteus in Salmonela. Pri pozitivnem testu se svetuje podrobnejši pregled in določitev bakterij ter njihov odziv na medikamente.

Specifična teža

Test indicira koncentracijo ionov v urinu z dobro korelacijo refraktometrijske metode. Povišane koncentracije ionov povzročijo spremembo zeleno-modre barve v zeleno do rumeno.

Gostota lahko variira glede na količino zaužite tekočine, koncentracijo glukoze v urinu, beljakovine v urinu, ter pri preveč alkalnem urinu.

V diagnostiki se uporablja za ugotavljanje delovanja ledvic. Če vnos tekočine ni previsok lahko zelo redek urin nakazuje na ledvično nezadostnost ter nesposobnost ledvic za koncentracijo urina, kar je lahko posledica diabetesa melitusa, diabetesa insipidusa, hiperaldosteronizma in diuretikov. Največja diagnostična vrednost gostote pa je v ocenjevanju ostalih markerjev urina in tako preprečevanje napačne interpretacije le teh.

pH

Testno polje vsebuje indikatorje, ki spremenijo barvno med pH 5 in pH 9 in sicer od oranžne proti turkizni barvi.

pH vrednost urina zdravih ljudi se giblje med 5 in 6. Testirati je potrebno zmeraj svež urin saj lahko bakterijska dekompozicija dvigne pH vrednost tudi na vrednoti čez 9.

Vrednost pH je predvsem v povezavi z ostalimi parametri. Bolj zakislen urin imajo ljudje z povečanim metabolizmom beljakovin, visoko vročino, diarejo in metabolno acidozo. Alkalni urin pa najdemo pri ljudeh z resnimi vnetji sečil ter respiratorno ali metabolno alkalozo.

Bilirubin

Rdeča azo spojina nastane v ob prisotnosti kisline s spajanjem bilirubina z diazonijevo soljo.

Askorbinska kislina in visoke koncentracije nitrito onemogočijo ta test. Dlje časa trajajoča izpostavljenost urina svetlobi vodi v nižje, napačno negativne rezultate.
Le konjugiran bilirubin je izločen preko ledvic. Normalni bilirubin se v urinu ne nahaja. Bilirubinuria običajno nakazuje na poškodbe jeter (hepatitis, ciroza jeter, toksične poškodbe ledvic) ali težave z žolčem.

Urobilinogen

Testno polje vsebuje stabilno diazonijevo sol, ki proizvede rdečkasto azo spojino z urobilinogenom.

Test je nepravilen pri visokih koncentracijah formaldehida, dlje časa trajajoča izpostavljenost urina svetlobi pa povzroča nižje, napačno negativne rezultate. Popolne odsotnosti urobilinogena v urinu, ki so prav tako patološke, s tem testom ne moremo diagnosticirati. Visoke vrednosti bilirubina proizvedejo rumeno barvo.

Povišana koncentracija urobilinogena v urinu je občuliv pokazatelj nedelovanja ledvic ali hemolitičnih obolenj. Urobilinogenurio povzroča hepatitis, ciroza jeter, infekcije, zastrupitve, zapora ali karcinom jeter, hemolitična anemija in druge oblike slabokrvnosti ter patološka stanja črevesja s povečano absorpcijo.