Kaj najprej pomislite, ko vam nekdo reče, da ima težave s ščitnico? Ali pa vas bom vprašal drugače. Kateri je najpogostejši izgovor ljudi s prekomerno telesno težo?

Ščitnica ni povezana le z vašo težo.

Pa vendar ni ščitnica povezana le z vašo težo. Če si predstavljate, da ima prav vsaka celica vašega telesa receptor za ščitnične hormone, si lahko predstavljate, da imajo bolezni ščitnice daljnosežne posledice in zelo nespecifične simptome. Najpogosteje boste slišali, da se nekdo redi, da ga zebe in da mu izpadajo lasje. Le redko pa se zavedamo, da ščitnica močno vpliva na:

  • raven maščob v krvi (holesterol, trigliceridi),
  • raven krvnega sladkorja,
  • razvoj otroka v maternici,
  • hitrost bitja srca in palpitacije,
  • nivoje energije,
  • kožo,
  • zaprtje in drisko

in seveda tudi psihološko stanje posameznika.

Depresija, anksioznost in panična motnja? Morda vaša ščitnica ne deluje pravilno!

Psihiatrična obolenja so danes nekakšen obliž čez vse kar medicina še ne pozna. Če se boste pri zdravniku dovolj dolgo pritoževali, da vas kaj boli ali da z vami karkoli ni vredu, boste prej kot slej pristali pri psihiatru s škatlico antidepresivov v žepu.

Niso vse psihiatrične motnje neposredno za antidepresive.

Pa vendar niso vse psihiatrične motnje neposredno za antidepresive. Psihiatrične motnje, ki spremljajo hiper in hipo aktivno ščitnico, dve najpogostejši obliki bolezni ščitnice, se pogosto maskirajo kot depresija, anksioznost in manija.

Hiperaktivna ščitnica – podlaga za manično depresijo in bipolarno motnjo

Ljudje s prekomerno aktivno ščitnico se pogosto počutijo anksiozne, napete, emocionalno neuravnovešene, nepotrpežljive in razdražljive, s prekomerno občutljivostjo za zvok ter epizodami depresije in žalosti, težavami s spanjem ter povečanim apetitom. V ekstremnih primerih lahko izgledajo celo kot shizofreniki, ki zgubljajo stik z realnostjo in padajo v delirij ali halucinirajo.

Hipoaktivna ščitnica – depresija, demotivacija, slab spomin

Ljudje s premalo aktivno ščitnico pa se pogosto počutijo bolj in bolj nezainteresirane in nemotivirane, brez iniciative, z upočasnjenimi miselnimi procesi, slabim kratkoročnim spominom, izgubljanjem osebnosti, splošno intelektualno otopelostjo, depresijo s pridihom paranoje in naposled celo demenco ter nepopravljivimi škodljivimi učinki za možgane.

Kako lahko ščitnica vpliva na možgane?

Glavna naloga ščitničnih hormonov je, da upravljajo z delovanjem mitohondrijev znotraj naših celic. Mitohondriji so nekakšne elektrarne našega telesa in skrbijo za našo življenjsko energijo. Tukaj pa se njihova naloga še ne konča. Ob proizvodnji ATP (energije) so zadolženi tudi za celično signaliziranje, diferenciacijo, določanje časa celične smrti, kontrolo celičnega ciklusa in njeno rast. Povezani so z boleznimi kot so srčne napake, odpoved srca in avtizem. Če se mitohondriji poigrajo s celicami naših možganov pa lahko nastopi tudi depresija. Ugotovljeno je bilo, da imajo depresivni pacienti znižano število mitohondrijev v celicah.

Po drugi strani pa je delovanje ščitnice tesno povezano z delovanjem nadledvične žleze in kortizolom, torej stresnim hormonom, posredno pa tudi z epinefrinom ter norepinefrinom (adrenalin in noradrenalin). Tudi na ta način se lahko ščitnica maskira v psihološke motnje preko stresnih hormonov. Kar spomnite se kako ste se počutili, ko vas je bilo nazadnje zares strah. Razbijanje srca, tesnoba, nemir..  na kaj vam ličijo simptomi?

Diagnoza depresija/ščitnica

Ugotavljanje povezave ščitnica-depresija je težavno, predvsem ker vsakdo od nas občuti določeno mero napetosti in anksioznosti, pa tudi nasploh so simptomi ščitnice pogosto podobni ostalim boleznim. Še posebej hipoaktivno delovanje ščitnice se običajno prikrade v naše življenje zelo počasi, skozi leta, s tako subtilnimi simptomi, da jih sprva sploh ne zaznamo.

Ne redko se zgodi, da so posamezniki hospitalizirani kot psihiatrični bolniki z depresijami in psihozami, ko bi pravzaprav morali biti zdravljeni s strani tirologa (zdravnika za ščitnico). Seveda ne gre iskati vzrokov za vse psihiatrične motnje v ščitnici. Ko vzpostavimo normalno delovanje ščitnice lahko določeni psihološki simptomi kljub temu ostanejo prisotni, kar pomeni, da nakazujejo povezavo z drugimi aspekti življenja.

52% pacientov z rezistentno depresijo ima težave s ščitnico.

Pri nastopu depresije in drugih psihiatričnih motenj je torej pomembno pogledati tudi zdravje ščitnice. Zdravniki bodo pogledali vaš TSH, ki pa je le eden od markerjev in običajno ne zadošča za popolno diagnozo. Pri 52 odstotkih bolnikov z rezistentno depresijo se pojavlja subklinični hipotiroidizem, kar pomeni, da je njihov TSH v normalnem območju, ščitnična hormona T3 in T4 pa sta znižana. Pri 20 odstotkih depresivnih bolnikov so prisotna tudi protitelesa na ščitnico.

Zdravljenje depresije s ščitničnimi hormoni?

Najprej naj omenim, da zdravljenje bolezni ščitnice ne pomeni le dodajanje ščitničnih hormonov, temveč veliko več. Sedaj pa lahko pogledamo nekaj primerov povezav depresije in ščitnice.

Obstaja 6 dobrih študij na bipolarnih in unipolarnih depresijah, ki so po neuspešnem zdravljenju z antidepresivi, vključili še ščitnične hormone. V največji so z dodajanjem T3 pozdravili kar četrtino, prej neuspešno zdravljenih bolnikov.

Ščitnični hormoni so pozdravili kar četrtino depresivnih bolnikov, pri kateri antidepresivi niso delovali.

Vsako nosečnico danes pregledajo za osnovnimi motnjami ščitnice in tako sodijo med najbolje študirano populacijo. 20 odstotkov žensk s poporodno psihozo je imelo povišana protitelesa na ščitnico in od teh je v roku 6 mesecev, 67 odstotkov zbolelo za motnjami ščitnice. TSH pri porodu napoveduje poporodno depresijo. Protitelesa na ščitnico napovedujejo poporodno depresijo in jezo tudi pri normalnem TSH.

Ker se ob zdravljenju ščitnice popravi toliko depresivnih simptomov se sedaj poraja vprašanje ali je v depresiji smiselno dodajati ščitnične hormone tudi pri povsem delujoči ščitnici? Na to vprašanje zaenkrat še nimamo točnega odgovora, čeprav je dodajanje ščitničnih hormonov pomagalo v primerih, ko je ščitnica delovala popolnoma normalno (po laboratorijskih izvidih), antidepresivi pa niso bili učinkoviti. Najbrž bo to povezano z dejstvom, da lahko imamo težave s ščitnico tudi pri popolnoma normalnem TSH, T3 in T4. Žal naši zdravniki danes zdravijo laboratorijske izvide in ne več pacientov (razen redkih izjem).

Nasploh velja mnenje, da lahko ščitnični hormoni okrepijo in pohitrijo delovanje antidepresivov. Tiroksin (T4) se je pokazal koristen tudi v zdravljenju bolezni imenovane periodična katatonija pri kateri bolnik periodično niha med stanji apatije in negibnosti ter močnega vznemirjenja.  Vendar pa pozor, ne jemljite zdravil brez nadzora zdravnika.

Bodite pazljivi na ščitnico tudi kadar morate dlje časa jemati zdravila za zdravljenje psihiatričnih motenj. Nekatera, posebej litij, namreč lahko vplivajo na delovanje ščitnice, zato v takšnih primerih redno testirajte svoje ščitnične hormone.