Zadnja leta smo priča epidemiji težav s ščitnico. Posebej ženske so izpostavljene ščitničnim obolenjem in to kar pet do osem krat pogosteje kot moški. Vsaka osma ženska bo imela težave s ščitnico v svojem življenju in ocenjuje se, da je kar 60 odstotkov obolenj neodkritih.

Čeprav je pogosto izgovor za višek kilogramov je treba priznati, da je porast ščitničnih obolenj resna zdravstvena težava in da je znanja o njej premalo. Tako pa se prizadeti pogosto ne vedoč borijo s simptomi povezanimi z neodkritimi motnjami delovanja ščitnice, ko pa jih odkrijejo pa se znajdejo prepuščeni sami sebi in zdravilom.

Večina ščitničnih težav ima svojo podlago. Če jo odkrijete in odpravite, boste živeli popolnoma normalno življenje.

Kakšne bolezni ščitnice poznamo?

Težave s ščitnico lahko v grobem delimo na 3 področja in sicer:

  1. Funkcionalne motnje
  2. Abnormalni nodusi (golša)
  3. Rak

Funkcionalne motnje so najpogostejše in zajemajo več vzrokov premalo ali preveč aktivnega delovanja ščitnice, zato bomo poprej pogledali kaj so nodusi in kako lahko rak prizadene ščitnico, ter kaj to za vas pomeni. Seveda pa so bolezni med seboj prepletene. Tako lahko golšo povzročajo npr. rak ali pa funkcionalne motnje ščitnice.

Abnormalni nodusi (golša)

Napake v ščitničnih nodusih so nenormalne grudice ali povečanja v ščitničnem tkivu. Ker se ščitnica nahaja v vratu, neposredno pod Adamovim jabolkom, lahko te napake včasih vidimo tudi s prostim očesom in to imenujemo golša.

90 odstotkov golše v svetu je posledica pomanjkanja joda, kar pa je na našem območju spet zelo redko, saj je joda v prehrani dovolj. Pojavnost golše se je močno zmanjšala tudi odkar je v uporabi jodirana sol.

Ne povzročajo pa vsi nodusi vidne golšavosti. Lahko so tudi manjši vozlički v ščitničnem tkivu. V ščitnici se lahko pojavi samo ena nodus, lahko pa jih je več. Lahko je povečana znotraj ščitnici ali pa na njej. Obstajajo tudi primeri difuznega povečanja oziroma povečanja celotne ščitnice.

Tudi velikosti se razlikujejo. Nekatere se ne vidijo in jih lahko odkrijemo le s palpitacijo (tipanjem), nekatere so vidne s prostim očesom vendar ne povzročajo težav, medtem ko so povečanja lahko tudi zelo velika in pritiskajo na okoliška tkiva s tem pa povzročajo različne simptome, ki za težave s ščitnico niso običajni.

Vzroki ščitničnih nodusov

Noduse na ščitnici lahko povzroča več vzrokov, vsi pa še zmeraj niso znani. Nekateri vzroki ščitničnih nodusov so:

brokoli in brstični ohrovt

  • pomanjkanje joda,
  • vnos goitrogenov v telo,
  • stranski učinki zdravil,
  • Hashimotov tirioditis,
  • obolenje hipofize,
  • Gravesova bolezen,
  • vnetje ščitnice,
  • rak ščitnice,
  • benigni tumorji ščitnice,
  • ciste,
  • neobčutljivost na ščitnične hormone.

Simptomi ščitničnih nodusov

Nodusi lahko povzročajo kopico različnih simptomov. Kot prvo bodo povzročale simptome bolezni zaradi katere so nastale. Pogosto povzročajo nodusi tudi funkcionalne motnje ščitnice in s tem lahko povzročajo tudi kateri koli simptom prekomerno ali premalo aktivne ščitnice.

Treba je omeniti, da večina nodusov ne povzroča simptomov in lahko z njimi brez skrbi živite. Velika golša pa lahko pritisne na okoliška tkiva in s tem povzroči simptome kot so:

  • težave z dihanjem,
  • težko požiranje,
  • bolečine v vratu.

Diagnosticiranje in zdravljenje ščitničnih nodusov

Večina nodusov se odkrije na zdravniškem pregledu s tipanjem. Odkrijejo se lahko tudi z ultrazvokom, CT pregledom ali magnetno resonanco. Če se nodusi odkrijejo je potrebno najprej preveriti ščitnične hormone kot so TSH, T4 in T3, da se odkrijejo abnormalnosti v proizvodnji ščitničnih hormonov. Sledi biopsija, kjer vam s pomočjo igle vzamejo vzorec celic iz nodusa iz tega pa lahko ugotovijo ali je nodus rakav ali benigen.

Velika večina nodusov je benignih in ne potrebujejo zdravljenja. Če se nodus ne spreminja, se je običajno ne zdravi, lahko pa se vaš zdravnik odloči, da jo bo operativno odstranil ali pa vam dal zdravilo v obliki radioaktivnega joda, ki bo uničil celice v nodusih ter jih tako zmanjšal.

Pri golšavosti zaradi pomanjkanja joda, je zdravljenje seveda očitno in sicer zajema nadomeščanje joda s pomočjo prehranskih dodatkov. Zelo učinkoviti so prehranski dodatki naravnega joda v obliki rjavih alg. Pomanjkanje joda po približno petih letih povzroči nepopravljive spremembe v ščitnici in dodajanje takrat več ne bo pomagalo zmanjšati golše.

Goitrogeni so snovi, ki motijo delovanje ščitnice s tem, da preprečujejo prehod joda v ščitnico. Lahko so zdravila, kemikalije ali hrana. Goitrogeni v prehrani so pogosto v živilih, ki jih smatramo za zdrava, kot na primer brokoli, ohrovt, cvetača, zelje, proso in podobno. Nekateri bolniki s ščitničnimi težavami bi se zato morali takšni hrani izogniti, medtem ko je za preostale lahko zelo primerna in zdrava.

Rak ščitnice

Rak ščitnice ne sodi med pogoste vrste raka in je običajno tudi hitro diagnosticiran, kar izboljšuje uspešnost zdravljenja. Čeprav ima približno 75 odstotkov populacije noduse, pa je malignih (rakavih) manj kot 1 odstotek.

Ženske imajo 3 krat več možnosti za raka na ščitnici kot moški, najpogosteje pa je diagnosticiran med 45. in 50. letom.

Obstajajo 4 poglavitne vrste raka na ščitnici:

  • papilarni ali mešani folikularni rak ščitnice (cca 80%),
  • folikularni rak ščitnice (cca 15%),
  • medularni rak ščitnice (cca 3%),
  • anaplastični rak ščitnice (cca 2%).

Prvi dve obliki imata veliko verjetnost ozdravitve in sicer je uspešnost zdravljenja kar 97 odstotna. Medularni in anaplastični rak ščitnice pa sta težji in agresivnejši obliki, pogosto pa se jih odkrije šele ko so prizadeti tudi okoliški organi in prisotne metastaze. Prognoza v tem primeru je veliko slabša.

Simptomi raka na ščitnici

Žleza ščitnica, bolezni ščitnice

Pogosto rak na ščitnici ne povzroča simptomov in se ga odkrije šele na rednem zdravniškem pregledu. Klasični simptomi pogosto specifični za raka in noduse pa so:

  • najpogostejše so vidne spremembe na vratu (nodusi),
  • bolečine v vratu in včasih v ušesih,
  • težave s požiranjem,
  • težave z dihanjem ali piskajoče dihanje,
  • spremembe v glasu,
  • pogosto kašljanje, nepovezano s prehladi.

Da diagnosticiranje raka se vzame biopsija celic, ki se nato v laboratoriju pregledajo.

Zdravljenje raka ščitnice

Ta članek ni namenjen širšemu izobraževanju zdravljenja raka na ščitnici zato bom samo omenil možnosti, ki jih vaš zdravnik lahko izbere:

  • delna ali celotna kirurška odstranitev ščitnice je prvi korak v zdravljenju,
  • terapija z radioaktivnim jodom sledi v drugi fazi, da uniči morebitne ostanke ščitničnih celic,
  • v primeru, da so prisotne metastaze se lahko zdravljenje razširi še na obsevanje in kemoterapijo.
Kaj sledi po operaciji ščitnice?

Če so vam odvzeli celotno ščitnico, vaše telo več ne more proizvajat ščitničnih hormonov zato boste morali doživljenjsko jemati tabletke, ki jih bodo nadomeščale. Včasih so zdravila pri nekaterih ljudeh slabše sprejeta in obstaja več možnosti nadomeščana ščitničnih hormonov. Prav tako boste potrebovali nekaj časa, da boste ugotovili svoj idealni odmerek. O tem več v enem od prihodnjih člankov.

Funkcionalna obolenja ščitnice

Pa smo se le prebili do najpogostejše sodobne oblike ščitničnih težav in sicer funkcionalnih motenj delovanja te žleze. Funkcionalne motnje pomenijo le to, da ščitnica ne proizvaja dovolj ščitničnih hormonov oziroma še bolje, da imamo simptome pomanjkanja ali preveč ščitničnih hormonov, saj se nam to lahko dogaja tudi ob popolnoma normalnih nivojih teh hormonov v krvi.

Funkcionalne motnje delovanja ščitnice torej zajemajo:

  • hipotiroidizem oziroma preslabo delovanje ščitnice,
  • hipertiroidizem oziroma prekomerno delovanje ščitnice.

Približno 10 odstotkov populacije oboleva za funkcionalnimi motnjami ščitnice. Vzroki za te motnje so lahko neposredno na sami ščitnici, ki ne uspe proizvesti dovolj ščitničnih hormonov ali pa na nivoju možganov, kjer hipotalamus s pomočjo tirotropin-sproščujočega hormona (TRH) narekuje delovanja hipofize, ki s pomočjo tirotropina (TSH) uravnava delovanje same ščitnice.

Slabo delovanje ščitnice – hipotiroidizem

Slabo delovanje ščitnice je danes najpogostejša oblika motenj ščitnice in dejansko vse motnje ščitnice, ki jih ne zdravimo, na koncu vodijo v zmanjšano delovanje ščitnice (z redkimi izjemami).

Obolenja povezana s hipotiroidizmom:

  • Hashimotov tirioditis,
  • Ordov tirioditis,
  • akutni tirioditis,
  • tihi tirioditis,
  • post operativni hipotiroidizem,
  • postpartum tirioditis (vnetje ščitnice po nosečnosti),
  • iatrogeni hipotiroidizem,
  • neobčutljivost na ščitnične hormone,
  • eutiroidni sindrom.

Simptomi slabega delovanja ščitnice – hipotiroidizma

Simptomi slabega delovanja ščitnice so pogosto nespecifični saj ščitnični hormoni vplivajo na vse celice našega telesa. Najpogostejši simptomi so:

depresija, bolezni ščitnice

  • utrujenost,
  • mišična šibkost,
  • šibak, počasen pulz,
  • depresija,
  • počasno razmišljanje in slab spomin,
  • zaprtje,
  • rahlo povečanje telesne teže,
  • suha ali debela koža,
  • suhi, tanki lasje,
  • bledikavost in zabuhel obraz,
  • močne in neredne menstruacije,
  • občutljivost na mraz,
  • povečana ščitnica (golšavost)

Prekomerno delovanje ščitnice – hipertiroidizem

Ker je slabo delovanje ščitnice najpogostejši vzrok, ki preide v kronične, sodobne težave povezane z depresijo in debelostjo, se o njem veliko govori, le redko pa se omenja prekomerno delovaje ščitnice, ki pa je veliko težavnejša in nevarnejša oblika funkcionalnih motenj ščitnice.

Prekomerno delovanje ščitnice obsega naslednje bolezni:

  • ščitnični vihar (thyroid storm),
  • Gravesovo bolezen,
  • toksične ščitnične noduse (adenoma).

Vse oblike obolenj so povzročene s strani preveč ščitničnih hormonov in ščitnični vihar je lahko celo smrten.

Simptomi prekomernega delovanja ščitnice – hipertiroidizem

Simptomi hipertiroidizma so lahko blagi ali pa zelo močni, celo smrtni. Pogosto obsegajo:

  • anksioznost,
  • razdražljivost in nemirnost,
  • utrujenost in mišična šibkost,
  • nekontrolirana izguba teže kljub povečanemu apetitu,
  • tresenje rok,
  • povišan ali nereden utrip,
  • prekomerno potenje in občutljivost na vročino,
  • težave s spanjem,
  • diareja ali pogosto odvajanje blata,
  • spremenjen menstruacijski ciklus,
  • povečano ščitnico (golšavost),
  • izbuljene oči in težave z vidom.

Vzroki nepravilnega delovanja ščitnice

Podlaga nepravilnega delovanja ščitnice so pogosto dejavniki na katere lahko sami vplivamo z našimi odločitvami življenjskega sloga. Podlaga ščitničnih obolenj so pogosto:

  • motnje v delovanju imunskega sistema oziroma avtoimune bolezni, kjer telo tvori protitelesa na celice ščitnice in jih prične uničevati (stres in slabo črevesje sta poglavitna vzroka avtoimunih obolenj),
  • pomanjkanje hranil kot so selen, vitamin C, železo, jod in cink,
  • stres je velik dejavnik, ki vpliva na povezavo med možgani in ščitnico,
  • prenizek vnos hranil in prekomerno fizično izčrpavanje,
  • pomanjkanje spanja.

Več o vzrokih in kako vplivajo na ščitnico v prihodnjih člankih.

Imam težave s ščitnico, kaj naj naredim?

Verjetno ste se do sedaj že pošteno načitali in žal je tema ščitničnih obolenj tako široka, da jo je nemogoče zapakirati v en članek in podati enostaven recept za odpravo težav. Če imate resne težave vsekakor obiščite zdravnika, hkrati pa vam priporočam, da pričnete tudi s spremembami vašega življenjskega sloga. Če želite zares odpraviti vaše težave pa boste morali iskati globlje ter najti vzrok za vaše težave. Tukaj vam lahko pomaga tudi strokovnjak s področja funkcionalne medicine (če želite pomoč, me kontaktirajte).

V vsakem primeru pa vam priporočam, da pričnete živeti bolj zdravo:

zaspanost zehanje, bolezni ščitnice

  • pazite da jeste kvalitetno in neprocesirano hrano,
  • da imate urejene spalne navade,
  • se izogibate stresu ali pa ga vsaj kontrolirate,
  • da je vaše črevesje zdravo,
  • ste redno fizično aktivni,
  • ne kadite in ne pijete alkohola,
  • imate dobre socialne stike…

Na ta način boste bolj zdravi, srečnejši in tudi vaša ščitnica vam bo hvaležna.

Save

Save

Save