Anemijo pogosto enačimo s pomanjkanjem železa, a zadeva ni tako preprosta. Anemija v bistvu neposredno ne pomeni težav z železom temveč zmanjšano število rdečih krvničk ali hemoglobina v krvi. Lahko bi jo definirali tudi kot zmanjšano sposobnost prenosa kisika po krvi.

Tipi anemije

Obstajajo tri poglavitne različice anemije:

  1. zaradi izgube krvi,
  2. zaradi zmanjšane proizvodnje rdečih krvničk ali hemoglobina in
  3. zaradi hitrega razpada ali uničenja rdečih krvničk.

Izguba krvi nam je verjetno vsem jasna saj jo lahko vidimo, kot na primer pri fizičnih poškodbah, menstruacijah. Vendar pa so pogostejše in nevarnejše tiste, ki jih ne vidimo, recimo notranje krvavitve.

Vzroki za hitrejši razpad rdečih krvničk so večinoma genetske narave kot na primer srpastocelična anemija ali pa okužbe kot je malarija. Tudi nekatere avto imune bolezni sodijo v to skupino vzrokov anemije.

Nas pa najpogosteje zanimajo vzroki za zmanjšano proizvodnjo med katere sodi tudi pomanjkanje železa. Ob pomanjkanju železa pa lahko zmanjšano proizvodnjo rdečih krvničk povzroča tudi pomanjkanje vitamina B12 ali B6. Obstajajo še genetski vzroki kot na primer talasemija ali pa razni tumorji in rak hematopoetskega in limfnega tkiva.

Nas bodo tokrat zanimali le vzroki, na katere lahko sami vplivate in so tudi daleč najpogostejši, to je pomanjkanje železa in vitaminov iz skupine B.

Ali je pomankanje železa pogosto?

Dejansko je pomanjkanje železa eno najpogostejših pomanjkanj po svetu in povzroča velike zdravstvene težave. Skoraj polovica svetovnega prebivalstva ima težave, ki jih povzroča ali potencira neravnovesje železa. Simptomi segajo od skorajda nezaznavnih pa do smrtnih.

Pomanjkanje železa prizadane 2 milijardi ljudi.

Najpogostejša težava je seveda slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa, ki prizadene tretjino svetovnega prebivalstva, kar pomeni 2 milijardi ljudi. Na drugi strani pa imamo preveč železa, ki je sicer manj pogosta motnja, a kljub temu prizadene 35 milijonov posameznikov. Žal večina teh ljudi ostane nediagnosticiranih.

Železo je nepogrešljivo za življenje. Brez njega bi večina življenja na zemlji enostavno prenehala obstajati. Rastline bi umrle in živali ter ljudje bi se zadušili. Rastline ga potrebujejo za proizvodnjo klorofila, ljudje za proizvodnjo hemoglobina. Ima pa železo tudi druge funkcije v telesu. Nepogrešljivo je v imunskem sistemu, fizičnem in mentalnem razvoju, nekaterih encimih, ki sodelujejo pri proizvodnji nove DNK in delitvi celic, konverziji krvnega sladkorja v energijo idr.

Koliko železa potrebujemo

Železo je sicer esencialno hranilo a telo ga potrebuje zelo malo. Približno 1 miligram dnevno bo zadostovalo. Po drugi strani pa je lahko železo tudi smrtno, saj lahko že 250 mg zastrupi otroka. Telo železa ne more neposredno absorbirati. Najprej mora železo oksidirati v železov oksid, nato priti v stik z močno kislino kot je želodčna, da se spremeni v železov(II) oksid, ki se nato lahko preide v kri. Absorpcija poteka večinoma v duodenumu. Pri osebi z normalnim metabolizmom železa se neabsorbirano železo (in tega je kar 90 odstotkov), enostavno izloči z blatom.

Moški imamo v telesu shranjene 4 grame železa, ženske 3,5 in otroci 3 grame ali manj. Povprečne prehranske dnevne potrebe po železu so med 8 in 12 miligrami. Posebne potrebe so nosečnost in obdobja pospešene rasti. Za bolj natančne vrednosti potreb po železu vam lahko služi tale tabela:

Življenjsko obdobje

Starost

Moški (mg/dan)

Ženske (mg/dan)

Dojenčki

0-6 mesecev

0,27

0,27

Dojenčki

7-12 mesecev

11

11

Otroci

1-3 leta

7

7

Otroci

4-8 let

10

10

Otroci

9-13 let

8

8

Najstniki

14-18 let

11

15

Odrasli

19-50 let

8

18

Odrasli

51 let in starejši

8

8

Nosečnice

vse starosti

27

Dojenje

18 let in mlajše

10

Dojenje

19 let in starejše

9

 

Dnevno izločimo približno 1 do 1,5g železa skozi urin, vaginalne izločke, pot, blato in solze. Zakaj bi torej potrebovali 8 do 12 mg železa dnevno. Se spomnite, ko sem vam omenil, da se izloči približno 90 odstotkov železa, ki ga zaužijemo. Preračunano torej telo absorbira ravno 1 do 1,5 mg dnevno in tako ohranja ravnotežje.

Kaj se z železom dogaja v telesu?

Železo je v telesu shranjeno v različnih oblikah in sicer:

  • hemoglobin (70%),
  • mioglobin in encimi (15%),
  • feritin (14%),
  • prosto v serumu (1%).

Hemoglobin vam je poznan kot prenašalec kisika po telesu. Nahaja se v krvi v rdečih krvničkah in nase veže kisik iz pljuč ter ga oddaja celicam po telesu. Mioglobin je podoben protein kot hemoglobin le, da se nahaja v mišicah in se ne premika po telesu. Služi kot skladišče kisika za okoliške celice.

Feritin je velika molekula, ki lahko shrani 4,500 atomov železa.

Za feritin ste morda že slišali, ko so vam ob anemiji naredili krvne teste. Na kratko je feritin zaloga železa, je pa še tudi kaj več. Feritin je ogromno molekula in je namenjena dolgoročnemu shranjevanju železa. Kadar telo ugotovi, da ima več prostega železa kot ga potrebuje, ga shrani v celice in feritin. Feritin proizvajajo skoraj vse celice v telesu. Ena molekula feritina lahko shrani 4,500 atomov železa.

In kot zadnji pride na vrsto serum in prosto železo v njem. Tega je le 1 odstotek, ki ga telo redno vzdržuje za sprotne potrebe. To je tudi najpogosteje izmerjen marker železa v telesu. Pa je koristen? Žal le v redkih primerih, saj bo serumska vrednost železa padla šele, ko bodo izčrpane vse zaloge. A več o markerjih železa v telesu v nadaljevanju.

Ali mi primanjkuje železa – simptomi anemije

Na to vprašanje je skoraj nemogoče odgovorit brez primernih testov, obstaja pa nekaj znakov slabokrvnosti oziroma anemije na katere ste lahko pozorni. Vendar pozor, če ste slabokrvni to še ne pomeni, da imate pomanjkanje železa. Kot sem že omenil, lahko slabokrvnost povzroča tudi kaj druga kot samo pomanjkanje železa in brezglavo dodajanje v obliki prehranskih preparatov je lahko tudi škodljivo. Primerno testiranje je torej zelo pomembno.

Če ste slabokrvni to še ne pomeni, da vam primanjkuje železa!

Simptomi slabokrvnosti zajemajo:

  • šibkost,
  • utrujenost,
  • splošno slabo počutje,
  • težave s koncentracijo,
  • hitro zadihanost ob naporu,
  • palpitacije in bolečine v prsih ter
  • bledost (koža, sluznica, nohti).

To pa so le najbolj splošni simptomi in so tudi nespecifični, kar pomeni, da jih lahko povzročajo tudi drugi vzroki. Naj vam služijo kot opora pri odločanju o testiranju slabokrvnosti.

Toliko za prvi del v naslednjih delih pa bomo nekoliko podrobneje pogledali pomanjkanje železa, vzroke, posledice, testiranja in kako optimizirati vašo prehrano z vidika tega pomembnega elementa.